Kot je pokazala analiza, se v praksi delitev in prepoznava opravljenega dela pomika stran od iskanja ravnovesja, v smeri nad obremenjenosti žensk in reproduciranja njihovega neenakega položaja v odnosih, družinah in družbi. V takem smislu moramo razumeti, da je skoraj polovica vseh anketiranih žensk (kar 47 %), ki so sodelovale v anketi izrazila preobremenjenost v povezavi z nalogami in zadolžitvami, po drugi strani je preobremenjenost izrazilo zgolj 16 % moških, ki so v kar 80 % sicer izrazili prepričanje, da so naloge in zadolžitve enakomerno razporejene. 25 % žensk na podeželju živi brez prostega časa, medtem ko večina žensk v prostem času počiva, ga moški namenijo druženju.
Medtem ko skoraj polovica moških (48 %) opravilom povezanim s skrbjo za dom nameni manj kot eno uro časa na dan, več kot 80 % žensk nameni tem opravilom kar dve do štiri ure časa na dan, kar 17 % moških pa teh del sploh ne opravlja. Podobno je vidno tudi pri delitvi del povezanih s skrbjo za otroke, oziroma skrbjo za starejše člane družine. Poveden in zgovoren podatek, ki kaže na tradicionalno vlogo spolov pri čemer je vloga matere obenem vloga primarne roditeljice, ki je za nego, skrb in vzgojo najprej in bolj odgovorna ter celo primerna, se kaže v analiziranem stanju, ki je pokazalo, da največji delež moških skrbi za otroke nameni do 1 uro časa na dan, kar je čas, ki ga otrokom obenem nameni najmanjši delež anketirank.
Vrtnarjenje, skrb za rastlinjak in male živali ostajajo v trdni domeni žensk, na pomoč jim pri opravljanju teh opravil bolj pogosto kot moški priskočijo starejši oziroma mlajši člane družine. Sadjarstvo, vinogradništvo in skrb za velike živali, glede na analizo, po drugi strani, predstavljajo dejavnosti kjer je razdelitev dela med spoloma najbolj enakomerna, podobno je tudi z delom na njivi kjer malenkostno odstopajo moški. Medtem, ko so vodenje dokumentacije, maloprodaja in marketing kmetije razmeroma enakomerno razporejena med spoli in generacijami, je, zanimivo in povedno, iskanje poslovnih partnerjev v moški domeni.
Analiza je pokazala, da so anketiranci in anketiranke v raziskavi v dobri polovici primerov (52 %) izjavili, da pomembnejše odločitve o družini sprejemajo enakovredno, po pogovoru in v soglasju. Preostali delež sprejemanja odločitev se je porazdelil takole: če družine ne sprejemajo odločitev v soglasju, odločitve sprejemajo moški oziroma starejši člani družine. Ženske so do glasu sicer upravičene zgolj pri sprejemanju odločitev povezanih z drugimi, (odločitve povezane z družino) medtem ko je njihova moč in mnenje pri odločanju o financah in kmetiji zreducirana na moč mlajših članov družine in ne odraža njihovega velikega doprinosa in pomena za kmetijo, družine in nenazadnje za finančni položaj.
Analiza je pokazala na široko pojavnost nasilja na podeželju; v zadnjih šestih mesecih (od anketiranja) je namreč 43 % vseh vprašanih v svoji okolici opazilo vsaj eno izmed vrst nasilja, pojavnost doživetega nasilja je pri ženskah enkrat višja kot pri moških, pri čemer prednjači psihično nasilje (38 %), sledijo pa ekonomsko nasilje (18 %), fizično nasilje (17 %), nasilje nad otroki (9%) in nasilje nad starejšimi (9%) ter druge vrste nasilja.
Poleg tega je analiza pokazala na veliko toleranco, ki jo družba na podeželju goji do psihičnega nasilja, še več – izjemno visoki deleži populacije so namreč prepričani, da kričanje, zmerjanje in grožnje sploh ne spadajo pod nasilna dejanja. Temu je pritrdila več kot tretjina moških anketirancev – 35 % in še večji delež žensk (za katere lahko trdimo, da so v večji meri tudi žrtve tega nasilja) – 38 %. Še posebno je psihično nasilje tolerantno pri osebah brez dohodka – kar 50 % takšnih kričanja, zmerjanja in žaljenja ne razume kot nasilja. Ko smo anketirance in anketiranke povprašali o tem, ali so nasilje, ki so ga doživeli oziroma so mu bili priča prijavili, smo ugotovili, da je nasilje prijavilo zgolj 4 % oseb.
Raziskava je razkrila spolno različen pogled na današnjo situacijo razmerij moči med spoloma na podeželju, saj je kar 43 % žensk odgovorilo, da se njihov položaj ni bistveno spremenil (glede na vloge in položaj prejšnjih generacij), medtem ko je bilo nasprotnega mnenja – da se pomikamo v smeri enakosti spolov, 67 % moških.
Enakost spolov označuje enake pravice, enake možnosti, enake odgovornosti in enako obravnavo moških in žensk, v javnem in zasebnem življenju. Pomembno je poudariti, da enakost ne pomeni niti ne zasleduje istosti, gre zgolj za enakost v pravicah, odgovornostih in možnostih, ne glede na to ali se rodimo kot moški ali kot ženske. Enakosti spolov ne smemo razumeti kot izključno ženskega vprašanja, saj na enakovreden način zadeva tudi moške, njihove pravice in možnosti. Enakost spolov lahko razumemo tudi kot predpogoj demokracije in pomemben pokazatelj trajnostnega razvoja.
Enakopravnost spolov je ožji pojem od enakosti spolov, opredeljuje pa predvsem pravno zagotovljeno enakost moških in žensk, ki pa še ne pomeni da lahko spoli tudi v praksi živijo enako, so deležni enakih možnosti in enake obravnave.
Enaka delitev gospodinjskih obveznosti pomeni, da si tako ženske kot moški delijo vse naloge in zadolžitve, ki sodijo v okvir gospodinjskega dela. Enaka delitev je zelo pomembna, saj predstavlja pogoj ki vodi k enakosti spolov.
Spolne vloge predstavljajo družbene norme, ki veljajo kot primerne, zaželene in pričakovane za pripadnike oziroma pripadnice točno določenega spola. Pri spolnih vlogah lahko pogosto opazimo prisotnost tradicionalnega razumevanja vloge spolov, ki so povezane zlasti z gospodinjskim delom ali dostopom do financ in moči po drugi strani. Spolne norme se lahko sčasoma spreminjajo.
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja predvideva iskanje ravnovesja med delom in življenjskim stilom, ki smo si ga izbrali (družina, prosti čas, …). Za uveljavljanje enakosti spolov in enakih možnosti obeh spolov je nujno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki ne vodi v dvojno ali trojno obremenjenost žensk.
S hegemono moškostjo označujemo vse kulturne norme, ki moškost povezujejo z močjo, uspehom in ekonomskimi dosežki. Včasih se hegemona moškost naslavlja tudi kot toksična moškost, saj gre za škodljive vzorce moškosti, ki imajo negativen vpliva na moške in na ženske, govorimo lahko celo o ceni moškosti, ki prinaša moškim številne (tudi zdravstvene) težave in povzroča škodo.
Aktivno očetovstvo predvideva enakovredno vključenost moških v skrbstvene obveznosti povezane z nego in vzgojo otroka in pomeni preseganje tradicionalne stereotipne vloge moškega, kot tistega, ki je za otroke skrbel z udejanjanjem zunaj doma – z delom in finančno podporo. Namesto tega aktivno očetovstvo predvideva enakovredno nudenje čustvene opore otrokom tudi s strani očetov.
Po mednarodni definiciji, ki jo je po priporočilu odbora ministrov v dokumentu sprejel Svet Evrope, lahko seksizem označimo kot izraz “zgodovinsko neenakih razmerij moči” med moškimi in ženskami, kar vodi v diskriminacijo in preprečuje polno emancipacijo oziroma napredek žensk v družbi.
Spolna delitev dela predpostavlja, da ženske in moški opravljajo različna dela, pri čemer je delitev tesno povezana z njihovim spolom. V praksi to pomeni, da ženske opravljajo določena dela, zato ker so ženske in obenem to predstavlja razlog zakaj moških teh istih del ne opravljajo.
Skrbstveno delo je povezano z nudenjem nege in skrbi tistim, ki jo potrebujejo: otrokom, bolnim, starejšim. Navadno, zaradi tradicionalnih spolnih vlog in delitve dela so za skrbstveno delo zadolžene predvsem ženske.
Demokratični primanjkljaj predvideva vpliv, ki ga ima manjša zastopanost žensk (in s tem posledično višja zastopanost moških) na legitimnost demokracije.
Neplačano delo predvideva opravljanje zelo pomembnega dela (družbeno koristnega in nujnega – na primer skrbstvenega in gospodinjskega dela), za katerega pa ni predvidenega nobenega plačila. Neplačano delo je neenakomerno razporejeno med spoloma – ženske opravijo veliko večjo količino tovrstnega dela kot moški.
Diplomsko delo analizira spremembe družbenega in fizičnega okolja, ki vplivajo na izkušnje in izzive s katerimi se srečujejo kmečke ženske, s posebnim poudarkom na proces individualizacije, ki ga je moč razumeti tudi kot rušilca tradicionalnih norm, ki veljajo za posameznike in posameznice. Empirični del je sestavljen iz analize odgovorov, ki so jih podale kmečke ženske iz Brežic, pri čemer je bila še posebej izpostavljena sledeča problematika: kljub velikemu doprinosu in veliki količini opravljenega dela, so ženske brez (lastnega) prihodka, njihova socialna varnost je ogrožena. Največjo omejitev individualizaciji predstavljajo načini odločanja, pri čemer je večja odločevalska moč opazna pri mlajši generaciji žensk, ki so tudi bolj izobražene.
Avtorica v prispevku izpostavlja nekatere vidike podeželskosti, ki pojasnjujejo prevladujoč diskurz, ki je uporabljen tako pri žrtvah nasilja kot pri institucijah in storitvah, ki z žrtvami prihajajo v stik oziroma se z nasiljem (v ruralnih okoljih) ukvarjajo. Prijavo in preprečevanje nasilja na podeželju otežuje bivanje v okoljih kjer vsak vsakega pozna, kar vpliva tako na nezanesljivo poročanje o doživetem ali opaženem nasilju kot tudi na visoko toleranco do nasilja. Posebno pozornost avtorica namenja tudi podpornim službam, ki v teh okoljih navadno (osebno) poznajo tako storilca kot žrtev kar lahko vpliva na njihovo slabšo zmožnost prepoznave nasilja.
Vir: Kneževič Hočevar, D. (2016). Nasilje v družinah v okoljih, kjer vsak vsakega pozna. Socialno delo, letnik 55, številka 1/2, str. 39-53.
Magistrsko delo se ukvarja z analizo družbenega in ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju. Empirični del raziskave je utemeljen na analizi odgovorov petdesetih žensk (članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev), ki so rešile anketni vprašalnik. Najpomembnejši izsledki raziskave so nakazali, da so nosilke v večji meri upravičene do sprejemanja odločitev kot članice kmetijskih gospodarstev. Medtem ko zgolj dobra tretjina nosilk meni, da so ekonomsko neodvisne, po drugi strani obstaja 22 % vseh anketirank, ki nimajo sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Diplomsko delo analizira družbeno-ekonomski položaj kmečkih žensk v Zgornji Vipavski dolini. Empirični del analize temelji na raziskavi, ki je bila opravljena na vzorcu šestdesetih kmečkih žena (članic Društva kmečkih žena Zgornje Vipavske) in ki je pokazala številne izzive, ki stojijo na poti doseganju enakega položaja žensk na podeželju: nizko število žensk kot lastnic kmetij; slabša socialna varnost žensk; tradicionalna spolna delitev dela; manko žensk v javnem in političnem življenju, organiziranju in udejstvovanju. Avtorica posebno izpostavlja izboljšanje infrastrukturnih pogojev življenja kot pomemben element izboljšanja položaja žensk na podeželju (omogočanje lažjega dostopa do storitev, približevanje določenih storitev na podeželje).
Magistrsko delo analizira posledice procesa individualizacije za kmečke ženske pri čemer nudi primerjalni uvid v družbeno-ekonomski položaj in vlogo kmečkih žensk v 20. stoletju in v današnjem času. Avtorica ugotavlja, da je čas kmečkim ženskam prinesel do neke mere boljšo kvaliteto življenja, a napredek pri družbenem življenju žensk ni zadovoljujoč. Še danes so kmečke ženske izključene iz javnega in političnega življenja, preobremenjene z delom (na delitev dela v veliki meri vpliva spol in s tem povezana pričakovanja) ter ekonomsko odvisne, kar dokazuje na trdovratno prisotnost androcentrizma v vsakdanjem življenju kmečkih žensk.
Diplomsko delo predstavlja tradicionalno dojemanje kmečkih žensk, s posebnim poudarkom na načine njihove reprezentacije v slovenski literaturi, pri čemer delo v teoretskem delu izhaja iz sprememb, ki so se dogodile predvsem na področju dela (delitev dela, vrednotenje dela). V empiričnem delu diplomsko delo preverja prisotnost in trdovratnost tradicionalnih delitev dela – ugotovljeno je, da so tovrstni vzorci delitve dela še vedno močno prisotni, saj so ženske tiste ki opravljajo večino del povezanih s skrbjo za dom in družino (gospodinjsko delo, vzgoja), moški pa opravljajo delo povezano s strojno mehanizacijo.
Diplomsko delo v teoretičnem delu izpostavlja nekatere posebnosti nasilja nad kmečkimi ženskami (izrazita odvisnost od partnerjev; nizka samopodoba; nižja stopnja izobrazbe; močna navezanost na okolje; geografska razdalja do podpornih sistemov ter storitev in obstoj tradicionalnih spolnih vlog), v empiričnem delu pa poda oceno izpostavljenosti nasilja v družini. Avtorica ugotavlja, da naj bi bile ženske (ne glede na izobrazbo in starost) bolj izpostavljene grobosti, ogorčenosti, neprijaznosti in hitri jezi, pri čemer mlajše ženske, ki so sodelovale v vzorcu raziskave, nasilje tolerirajo v večji meri kot starejše ženske.
Magistrsko delo raziskuje možnosti (in napredke) na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja v vasi Cven. Avtorica izpostavi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja kot enega izmed pomembnejših pogojev za enakovredno delitev dela med spoloma. Posebna pozornost je namenjena pomenu ekonomske neodvisnosti žensk (preko dopolnilne dejavnosti ali zaposlitve zunaj družine), pri čemer delo pomembno izpostavi tudi dejstvo, da so ženske pri koriščenju dohodka še vedno podrejene željam oziroma potrebam družine. Zaradi dvojnega bremena v obliki plačanega in neplačanega dela (ženske večinoma same opravljajo velike količine neplačanega dela) so ženske zelo obremenjene, utrujene, pod stresom in brez možnosti koriščenja dopusta.