Iz mreže obstoječih članov in članic ZKS in ZSPM je bilo za namene tvorjenja mentorske sheme izbranih 40 mentorjev in mentoric, ki bodo skupaj tvorili 20 mentorskih parov. Mentorski pari bodo delovali v 20 različnih lokalnih okoljih, ki bodo razpršeni po vseh regijah Slovenije. Mentorji in mentorice so prestali Usposabljanje za člane in članice mentorske sheme, do konca januarja 2024 pa bodo po vsej Sloveniji izvajali delavnice na podlagi TERA izobraževalnega programa. Poleg nudenja delavnic bodo mentorice in mentorji na voljo še za dodatno individualno spremljanje, svetovanje in mentoriranje oseb, z namenom izboljšanja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, ki živijo na podeželju.
V sklopu projekta TERA sta bila vzpostavljena dva več-deležniških lokalna odbora (eden v Pomurju in eden v Posavju), ki služita kot prostor dialoga o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja na ravni obeh regij. Odbora hkrati predstavljata novo storitev na organizacijski ravni v regijah, saj vsem vključenim ponujata znanje in prostor za identifikacijo izzivov in obenem možnosti za iskanje konkretnih rešitev v regiji. Oba odbora skupaj v svoje redno delovanje vključujeta vsaj 100 lokalnih deležnikov in deležnic iz regij (predstavnike_ic lokalnih oblasti, predstavnike in predstavnice delodajalcev_k, javnih storitev ter servisov in gospodarskih interesnih združenj, mladinskih centrov, kulturnih zavodov, nevladnih organizacij idr.), ki v okviru med-deležniškega dialoga znotraj odbora skupaj iščejo konkretne rešitve za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Cilj sestajanja odborov je usmerjen v sprejetje in implementacijo Nabora prilagojenih ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
Neenakopraven položaj žensk s katerim so ženske soočene na trgu dela oziroma ovire s katerimi se soočajo predno na trg sploh (lahko) vstopijo, ne omejujejo le njihovega napredka, ampak jih postavljajo v še bolj neenak položaj pred nastopom vsakega pretresa ali krize, kot je boleče pokazala tudi pandemija COVID-19 in nedavna ekonomska kriza. Gospodarska kriza, ki je posledica pandemije in v kateri živimo danes, je močno prizadela dekleta in ženske, zlasti kar zadeva dostop do izobraževanja in udeležbe na trgu dela. Vendar pa, kot je bilo ugotavljajo številna poročila (med drugim Poročilo WDR 2012) enakost spolov ne koristi le ženskam. Če imajo ženske in moški enake pravice, ima namreč tudi gospodarstvo boljše možnosti za rast in je bolj odporno na krize. Nobena država pravzaprav ne more doseči svojega polnega potenciala brez enakopravne gospodarske udeležbe žensk in moških. Svetovno povprečje indeksa Women, Business and the Law je 76,5 od 100. To pomeni, da 2,4 milijarde delovno sposobnih žensk nima enakih ekonomskih možnosti, 178 držav pa ohranja pravne ovire, ki preprečujejo polno ekonomsko udeležbo žensk. Le 12 držav, vse v OECD, je doseglo 100 točk, kar pomeni, da imajo ženske enak pravni položaj kot moški na vseh osmih merjenih področjih: mobilnost, delovno mesto, plačilo, poroka, starševstvo, podjetništvo, premoženje in pokojnina (Svetovna banka, 2022).
Kot poudarja Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) bi zasledovanje načela enakosti spolov tudi v gospodarstvu imelo močan, pozitiven vpliv tudi na BDP, ki bi sčasoma naraščal. Do leta 2050 bi se zaradi izboljšanja enakosti spolov BDP na prebivalca v EU povečal za 6,1 do 9,6 %, kar znaša od 1,95 do 3,15 bilijona EUR. Izboljšanje enakosti spolov bi leta 2050 omogočilo dodatnih 10,5 milijona delovnih mest, kar bi koristilo tako ženskam kot moškim.
Prizadevanja za doseganje in vzdrževanje organizacijske kulture, ki temelji na enakosti spolov mora strmeti čez leporečenje, v aktivne procese izvajanja, spremljanja, vrednotenja in dopolnjevanja!
Problematika usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja se je razkrila šele po vstopu žensk na trg delovne sile, saj so ženske postale soočene z dvojno obremenitvijo – poleg neplačanega dela doma so sedaj opravljale še plačano delo zunaj doma.
Pravica do odklopa temelji na zakonodajnih ureditvah, ki delavcem in delavkam omogočajo, da se po določeni uri (zunaj delovnega časa) odklopijo od svojega dela na način, da ne prejemajo več elektronske pošte, klicev ali drugih sporočil, ki so povezana z delom. Na ta način je jasneje določena ločnica med zasebnim in poklicnim življenjem, prav tako je ta pravica še pomembnejša v obliki dela na daljavo pri kateri se osebe soočajo s pritiski nenehne dosegljivosti. Francija je bila prva država v Evropi, ki je predstavila tovrstno zakonodajo, sledile so ji še mnoge druge (Italija, Španija, Belgija, …).
Slovenija je že leta 1976 uvedla možnost delitve starševskega dopusta med staršema, kar je storila kot druga država v Evropi, takoj za Švedsko ki je to omogočila dve leti prej. Poleg tega je Slovenija kot prva država leta 1986 uvedla enoletni starševski in kot prva tudi omogočila 100 odstotno nadomestilo plače za ta dopust.
Zaposleni in zaposlene, ki imajo vzpostavljeno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem se lažje spopadajo s stresom (in so mu manjkrat izpostavljeni), se boljše počutijo na delovnem mestu in so manj odsotni, lažje razpolagajo s svojim časom in so s tem bolj produktivni. Primerne možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja prinašajo številne dobrobiti, ne samo za zaposlene ampak tudi za delovne organizacije: poviša se morala in pripadnost podjetjem, zmanjša se absentizem in poveča se produktivnost zaposlenih.
Epidemija COVID-19 je prizadevanja za doseganje enakosti spolov potisnila še za nekaj desetletij v prihodnost. Ženske so bile med epidemijo tiste, ki so nase prevzele še večji del bremen, ki so bile posledica dejstva, da so družine bile primorane ostati doma. Ker so ženske tiste, ki navadno prejemajo nižje plačilo od moških in delujejo v bolj nestabilnih oblikah zaposlitve, so bile tudi one tiste, ki so bolj pogosto zapustile trg dela (tudi zaradi ogromne količine skrbstvenega dela, ki je bila posledica zaprtja številnih javnih storitev in servisov). Na koncu in ne najmanj pomembno, je pandemija povzročila tudi porast nasilja nad ženskami, ki so ostale brez običajnih podpornih verig – ujete med štiri stene s povzročitelji.
Po podatkih Eurobarometra (Work-life balance, 2018) malo manj kot osem od desetih Evropejcev in Evropejk (78 %) pravi, da so zelo ali dokaj zadovoljni s svojim ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, vendar je le približno četrtina (28 %) zelo zadovoljnih. Po vsej EU so ženske, pričakovano, še nekoliko manj zadovoljne z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja kot moški.
Regionalna razvojna agencija Posavje v sodelovanju s projektnimi partnerji projekta TERA organizira okroglo mizo “Enakost spolov na podeželju”, ki bo potekala v četrtek, 7. marca 2024, ob 11.00, v Hiši Evropske Unije (Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana).
V imenu projektnih partnerjev projekta TERA vas vljudno vabimo na okroglo mizo z naslovom “Enakost spolov na podeželju”, ki bo potekala v četrtek, 7. marca 2024, ob 11. uri, v Hiši Evropske Unije, Dunajska cesta 22, Ljubljana.
Dogodek bo organiziran v sklopu projekta TERA, ki se posveča izboljševanju možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju ter s tem spodbuja enakost spolov na podeželju. Prepričani smo, da je to ključnega pomena za trajnostni razvoj skupnosti in družbe kot celote.
Okrogla miza bo potekala dan pred mednarodnim praznikom 8. marca – dnevom žensk, kot simboličen opomin za nenehno prizadevanje za enakost spolov. Želimo izpostaviti pomembnost enakih možnosti za vse, ne glede na spol, ter spodbuditi razpravo o izzivih in rešitvah, s katerimi se soočajo posamezniki na podeželju.
Na dogodku bomo podrobneje predstavili naša prizadevanja in smernice za uresničevanje enakosti spolov na podeželju ter bistvene zaključke/dosežke projekta TERA.
Ključni sogovorniki_ce na okrogli mizi:
Roman Žveglič, Predsednik KGZS,
Urša Skube, Zveza slovenske podeželske mladine,
Ana Pavlič, Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES),
Helena Valas, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
Andreja Budimir, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj,
Mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino,
Nataša Briški – moderatorka dogodka
Vljudno vabljeni!
Prosimo, da potrdite svojo udeležbo na naslov ana.jurecic.martincic@rra-posavje.si
Razvojni center Murska Sobota je regijska ustanova, katere namen je spodbujati skladen gospodarski, družbeni in kulturni razvoj v pomurski regiji ter njenem upravnem središču, Mestni občini Murska Sobota. S svojim strokovnim delom ter znanjem in izkušnjami z mnogih področij se trudijo kar najbolj prispevati k spodbujanju in izvajanju razvojnih projektov v regiji.
RRA Posavje opravlja širše razvojne naloge v regiji, ki zajemajo ne samo uresničevanje ciljev in prioritet Regionalnega razvojnega programa temveč tudi drugih ukrepov in instrumentov, ki so nujni in ključni za razvojni preboj regije. RRA Posavje tako skupaj z regionalnimi strukturami vzpostavlja pogoje in pripravlja ključne regionalne dokumente in podlage za nadaljnji razvoj regije v obstoječi ali bodoči finančni perspektivi.
Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) je nevladna, neprofitna in prostovoljska organizacija, ki si prizadeva za poglabljanje razumevanja enakosti spolov v družbi. Vizija IPES temelji na vzpostavljanju in spodbujanju aktivnosti za izgradnjo družbe, ki bo v celoti presegla ovire zaradi dimenzij spolov. Glavni cilj IPES je tako opozarjanje na obstoječe spolne stereotipe in družbeno pripisane spolne vloge, ki nam zaradi pričakovanj, predstav in vzorcev obnašanja določajo mnoge omejitve in podreditve.
Zveza slovenske podeželske mladine je edina prostovoljna, nacionalna, nevladna ter nestrankarska organizacija, ki združuje mlade s podeželja, kakor tudi tiste, ki čutijo pripadnost podeželju. V zvezo je vključenih več kot 3000 članov in članic iz 39 društev, ki aktivno delujejo v 10ih regijah po vsej državi.
Enakost spolov označuje enake pravice, enake možnosti, enake odgovornosti in enako obravnavo moških in žensk, v javnem in zasebnem življenju. Pomembno je poudariti, da enakost ne pomeni niti ne zasleduje istosti, gre zgolj za enakost v pravicah, odgovornostih in možnostih, ne glede na to ali se rodimo kot moški ali kot ženske. Enakosti spolov ne smemo razumeti kot izključno ženskega vprašanja, saj na enakovreden način zadeva tudi moške, njihove pravice in možnosti. Enakost spolov lahko razumemo tudi kot predpogoj demokracije in pomemben pokazatelj trajnostnega razvoja.
Enakopravnost spolov je ožji pojem od enakosti spolov, opredeljuje pa predvsem pravno zagotovljeno enakost moških in žensk, ki pa še ne pomeni da lahko spoli tudi v praksi živijo enako, so deležni enakih možnosti in enake obravnave.
Enaka delitev gospodinjskih obveznosti pomeni, da si tako ženske kot moški delijo vse naloge in zadolžitve, ki sodijo v okvir gospodinjskega dela. Enaka delitev je zelo pomembna, saj predstavlja pogoj ki vodi k enakosti spolov.
Spolne vloge predstavljajo družbene norme, ki veljajo kot primerne, zaželene in pričakovane za pripadnike oziroma pripadnice točno določenega spola. Pri spolnih vlogah lahko pogosto opazimo prisotnost tradicionalnega razumevanja vloge spolov, ki so povezane zlasti z gospodinjskim delom ali dostopom do financ in moči po drugi strani. Spolne norme se lahko sčasoma spreminjajo.
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja predvideva iskanje ravnovesja med delom in življenjskim stilom, ki smo si ga izbrali (družina, prosti čas, …). Za uveljavljanje enakosti spolov in enakih možnosti obeh spolov je nujno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki ne vodi v dvojno ali trojno obremenjenost žensk.
S hegemono moškostjo označujemo vse kulturne norme, ki moškost povezujejo z močjo, uspehom in ekonomskimi dosežki. Včasih se hegemona moškost naslavlja tudi kot toksična moškost, saj gre za škodljive vzorce moškosti, ki imajo negativen vpliva na moške in na ženske, govorimo lahko celo o ceni moškosti, ki prinaša moškim številne (tudi zdravstvene) težave in povzroča škodo.
Aktivno očetovstvo predvideva enakovredno vključenost moških v skrbstvene obveznosti povezane z nego in vzgojo otroka in pomeni preseganje tradicionalne stereotipne vloge moškega, kot tistega, ki je za otroke skrbel z udejanjanjem zunaj doma – z delom in finančno podporo. Namesto tega aktivno očetovstvo predvideva enakovredno nudenje čustvene opore otrokom tudi s strani očetov.
Po mednarodni definiciji, ki jo je po priporočilu odbora ministrov v dokumentu sprejel Svet Evrope, lahko seksizem označimo kot izraz “zgodovinsko neenakih razmerij moči” med moškimi in ženskami, kar vodi v diskriminacijo in preprečuje polno emancipacijo oziroma napredek žensk v družbi.
Spolna delitev dela predpostavlja, da ženske in moški opravljajo različna dela, pri čemer je delitev tesno povezana z njihovim spolom. V praksi to pomeni, da ženske opravljajo določena dela, zato ker so ženske in obenem to predstavlja razlog zakaj moških teh istih del ne opravljajo.
Skrbstveno delo je povezano z nudenjem nege in skrbi tistim, ki jo potrebujejo: otrokom, bolnim, starejšim. Navadno, zaradi tradicionalnih spolnih vlog in delitve dela so za skrbstveno delo zadolžene predvsem ženske.
Demokratični primanjkljaj predvideva vpliv, ki ga ima manjša zastopanost žensk (in s tem posledično višja zastopanost moških) na legitimnost demokracije.
Neplačano delo predvideva opravljanje zelo pomembnega dela (družbeno koristnega in nujnega – na primer skrbstvenega in gospodinjskega dela), za katerega pa ni predvidenega nobenega plačila. Neplačano delo je neenakomerno razporejeno med spoloma – ženske opravijo veliko večjo količino tovrstnega dela kot moški.
Magistrsko delo raziskuje možnosti (in napredke) na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja v vasi Cven. Avtorica izpostavi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja kot enega izmed pomembnejših pogojev za enakovredno delitev dela med spoloma. Posebna pozornost je namenjena pomenu ekonomske neodvisnosti žensk (preko dopolnilne dejavnosti ali zaposlitve zunaj družine), pri čemer delo pomembno izpostavi tudi dejstvo, da so ženske pri koriščenju dohodka še vedno podrejene željam oziroma potrebam družine. Zaradi dvojnega bremena v obliki plačanega in neplačanega dela (ženske večinoma same opravljajo velike količine neplačanega dela) so ženske zelo obremenjene, utrujene, pod stresom in brez možnosti koriščenja dopusta.
Diplomsko delo v teoretičnem delu izpostavlja nekatere posebnosti nasilja nad kmečkimi ženskami (izrazita odvisnost od partnerjev; nizka samopodoba; nižja stopnja izobrazbe; močna navezanost na okolje; geografska razdalja do podpornih sistemov ter storitev in obstoj tradicionalnih spolnih vlog), v empiričnem delu pa poda oceno izpostavljenosti nasilja v družini. Avtorica ugotavlja, da naj bi bile ženske (ne glede na izobrazbo in starost) bolj izpostavljene grobosti, ogorčenosti, neprijaznosti in hitri jezi, pri čemer mlajše ženske, ki so sodelovale v vzorcu raziskave, nasilje tolerirajo v večji meri kot starejše ženske.
Diplomsko delo predstavlja tradicionalno dojemanje kmečkih žensk, s posebnim poudarkom na načine njihove reprezentacije v slovenski literaturi, pri čemer delo v teoretskem delu izhaja iz sprememb, ki so se dogodile predvsem na področju dela (delitev dela, vrednotenje dela). V empiričnem delu diplomsko delo preverja prisotnost in trdovratnost tradicionalnih delitev dela – ugotovljeno je, da so tovrstni vzorci delitve dela še vedno močno prisotni, saj so ženske tiste ki opravljajo večino del povezanih s skrbjo za dom in družino (gospodinjsko delo, vzgoja), moški pa opravljajo delo povezano s strojno mehanizacijo.
Magistrsko delo analizira posledice procesa individualizacije za kmečke ženske pri čemer nudi primerjalni uvid v družbeno-ekonomski položaj in vlogo kmečkih žensk v 20. stoletju in v današnjem času. Avtorica ugotavlja, da je čas kmečkim ženskam prinesel do neke mere boljšo kvaliteto življenja, a napredek pri družbenem življenju žensk ni zadovoljujoč. Še danes so kmečke ženske izključene iz javnega in političnega življenja, preobremenjene z delom (na delitev dela v veliki meri vpliva spol in s tem povezana pričakovanja) ter ekonomsko odvisne, kar dokazuje na trdovratno prisotnost androcentrizma v vsakdanjem življenju kmečkih žensk.
Diplomsko delo analizira družbeno-ekonomski položaj kmečkih žensk v Zgornji Vipavski dolini. Empirični del analize temelji na raziskavi, ki je bila opravljena na vzorcu šestdesetih kmečkih žena (članic Društva kmečkih žena Zgornje Vipavske) in ki je pokazala številne izzive, ki stojijo na poti doseganju enakega položaja žensk na podeželju: nizko število žensk kot lastnic kmetij; slabša socialna varnost žensk; tradicionalna spolna delitev dela; manko žensk v javnem in političnem življenju, organiziranju in udejstvovanju. Avtorica posebno izpostavlja izboljšanje infrastrukturnih pogojev življenja kot pomemben element izboljšanja položaja žensk na podeželju (omogočanje lažjega dostopa do storitev, približevanje določenih storitev na podeželje).
Magistrsko delo se ukvarja z analizo družbenega in ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju. Empirični del raziskave je utemeljen na analizi odgovorov petdesetih žensk (članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev), ki so rešile anketni vprašalnik. Najpomembnejši izsledki raziskave so nakazali, da so nosilke v večji meri upravičene do sprejemanja odločitev kot članice kmetijskih gospodarstev. Medtem ko zgolj dobra tretjina nosilk meni, da so ekonomsko neodvisne, po drugi strani obstaja 22 % vseh anketirank, ki nimajo sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Avtorica v prispevku izpostavlja nekatere vidike podeželskosti, ki pojasnjujejo prevladujoč diskurz, ki je uporabljen tako pri žrtvah nasilja kot pri institucijah in storitvah, ki z žrtvami prihajajo v stik oziroma se z nasiljem (v ruralnih okoljih) ukvarjajo. Prijavo in preprečevanje nasilja na podeželju otežuje bivanje v okoljih kjer vsak vsakega pozna, kar vpliva tako na nezanesljivo poročanje o doživetem ali opaženem nasilju kot tudi na visoko toleranco do nasilja. Posebno pozornost avtorica namenja tudi podpornim službam, ki v teh okoljih navadno (osebno) poznajo tako storilca kot žrtev kar lahko vpliva na njihovo slabšo zmožnost prepoznave nasilja.
Vir: Kneževič Hočevar, D. (2016). Nasilje v družinah v okoljih, kjer vsak vsakega pozna. Socialno delo, letnik 55, številka 1/2, str. 39-53.
Diplomsko delo analizira spremembe družbenega in fizičnega okolja, ki vplivajo na izkušnje in izzive s katerimi se srečujejo kmečke ženske, s posebnim poudarkom na proces individualizacije, ki ga je moč razumeti tudi kot rušilca tradicionalnih norm, ki veljajo za posameznike in posameznice. Empirični del je sestavljen iz analize odgovorov, ki so jih podale kmečke ženske iz Brežic, pri čemer je bila še posebej izpostavljena sledeča problematika: kljub velikemu doprinosu in veliki količini opravljenega dela, so ženske brez (lastnega) prihodka, njihova socialna varnost je ogrožena. Največjo omejitev individualizaciji predstavljajo načini odločanja, pri čemer je večja odločevalska moč opazna pri mlajši generaciji žensk, ki so tudi bolj izobražene.